Kaj pa tebe skrbi?
Občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim oziroma skrb je v določenih okoliščinah povsem normativen odziv slehernega posameznika.
Pojavnost ter intenziteta skrbi se pri ljudeh razlikujeta, pri čemer skrb predstavlja sestavni del anksioznih motenj in depresije. Obe omenjeni duševni težavi se sicer bolj pogosto pojavljata pri ženski populaciji.
Anksiozne motnje spremljajo simptomi na telesnem, vedenjskem in kognitivnem nivoju, ki se kažejo tudi skozi povišano telesno vznemirjenje ter izogibanje. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima 4 % globalne populacije eno izmed oblik anskioznih motenj.
Na kognitivnem, miselnem nivoju, so simptomi povezani s težavami z osredotočanjem na aktivnost, sprejemanjem odločitev, razdražljivostjo ter težavami s spanjem.
Glavni simptom pa predstavlja povišana prisotnost raznoraznih skrbi. Ljudi skrbi marsikaj, od tega, da bodo zavrnjeni, da bodo ostali sami, da ne izgledajo dobro, da bodo padli na izpitu, kaj si drugi mislijo o njih, …
Pogosto se znajdemo sami z mislimi:
»Vem, da predvidevam, da se bo zgodilo najslabše, ampak ne morem si pomagati.«
»Tudi, ko mi ljudje povejo, da je vse ok, si ne morem pomagati in me skrbi še naprej.«
»Zakaj ne morem nadzorovati svojih misli?«
»Ali se mi bo zmešalo od skrbenja?«
Omenjene misli so prežete z raznoraznimi čustvenimi odzivi – po eni strani nam onemogočajo doseganje kvalitetnega spanca, po drugi pa imamo občutek, da nam te skrbi pomagajo, da se bolje pripravimo na situacijo. Spremljajo nas lahko prepričanja, da s skrbenjem preprečujemo najslabše izide, da se tako motiviramo, da je delo opravljeno pravočasno. Predvsem pa dajejo občutek, da se s tem izognemo negotovosti.
Mislimo si:
- »Mogoče bom na ta način našla rešitev.«
- »Hočem biti odgovorna.«
- »Nočem kaj spregledati in biti presenečena.«
Kaj ne deluje?
- Iskanje potrditev pri drugih.
- Poskusi zaustavljanja miselnega toka.
- Zbiranje vseh možnih informacij.
- Preverjanje – znova in znova.
- Izogibanje neugodju.
- Pretirana priprava na vse.
- Uporaba varovalnih vedenj (npr. odhodi v trgovino samo s spremstvom, …)
- Zahtevanje gotovosti.
- Ruminacija – razmišljanje o skrbi znova in znova.
Kako si pomagati?
- V primeru izredno pogostega pojava skrbi, ki vpliva na vsakodnevno funkcioniranje, poiščite pomoč pri psihologu ali zdravniku – specialistu psihiatrije.
- Razmejite med produktivnimi in neproduktivnimi skrbmi.
- Sprejmite trenutno realno dogajanje.
- Naredite načrt za aktivno ukrepanje.
- Ocenite ali vam misel v tem trenutku koristi.
- Sprejmite negotovost.
Literatura:
Leahy, L. R. (2006). The worry cure: stop worrying and start living. Piatkus Books.
World Health organization (27. 9. 2023). Anxiety disorders. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/anxiety-disorders